Mahovi, lišaji in glive 1.2.2013 na posestvu
(ter o vzorcih in razgradnji organskih snovi pozimi)
Včeraj sem se namenil delati
na posestvu. Požagati nekaj mladih borov. Izkrčiti zarast za pripravo
gred in mlak. A, ko tjakaj sem prišel me je raznolikost rastlinskega in
glivjega življa čisto prevzela. Namesto žage fotoaparat sem vzel v roke
in fotografirati začel. Bili so mahovi zeleni, lišaji rumeno, zeleno
polsteni, lubje robato, grče zavite in gobe na vseh trhlih deblih
razvite. V lovu za njimi sem gazil po snegu, stopal na debla in poklekal
v travo, da ujel bi vso to pestro naravo. Ko sem, po dveh urah,
se malo zavedel začutil v čevljih sem hladno mokroto in delo mi ni nič
več dišalo. Pospravil sem žago in krenil domov. Slike lepo so uspele, sledeče misli v glavi spočele:
Delavnica 27.4.2012: Mlaka
Takole v nedeljo po jutranji kavi spomini na delavnico so v mislih zaplesali in v nekem čudnem ritmu se z besedami na zaslon podali. Prislihnite:
Na dan, ko dedje so naši v šume krenili, za boljši svet se s sovragom borili, smo mlako naredili, da v sodelavanju z naravo boljši svet bi zgradili.
Je sonce siljalo, nam zagona je dalo, nas je prepotilo in na koncu v senci spočilo. Zbralo se nas je nemajhno število, se jedlo je in pilo, a zraven obilo naredilo. Miran je malo govoril, temveč je pa storil, so dekleta po sadovnjaku se sprehodila, jesenski podlesek pokosoila in ga v jamo znosila. Na vrh je rok pridnih število zemljo natrosilo, ob pesmi so noge v ritmu plesale, so zemljo v tanko plast poteptale, tako se je mlaka zatesnila, da voda skozi pore ne bo lila. Smo malo tesali, lesene terase not dali, je motorka v uti ostala saj ročna je žaga hrast na pol dala. Z opeko dno smo utrdili, da iz mlake laže mulj bomo lovili in rastlin koreninam oporo nudili. Samovar smo prižgali, kotel na ogenj dali in solato nabrali. Po jedi smo še v dolino se spustil, da smo o vodnih rastlinah ob malki se poučili. Dan minil je kot tren, morda še kdo bil je opečen?
Zgoraj opisano v sliki:
Posestvo smo dobili, leto bo tega, drevesa posadili in grede naredili. Hruška raste, sliva prav tako, hišica stoji, le vode tekoče še ni.
.
To je samo poskus toliko da vidm, če kar ta blog uporabil bi, za vse kar na posestvu se godi.
Video o visoki gredi:
Ob dopoldanski malici
Zunaj je sonce, je vroče. Sopara v zraku. Znoj me obliva. Telo vode in hrane si želi.
Sem bil okopaval na njivi. Trava je zelišča že skoraj prerasla in potrebno je veliko moči, da se jo izkorenini. Uporabljam "bicikl" - starodavno pripravo za okopavanje na ročni pogon. Zgleda takole:
Zeliščarka Terezija Nikolčič je dejala, ko bila pri nas je na obisku, da takšni pripravi pri njih pravijo "spredaj kotalo, zadaj budalo" - bo že nekaj na tem. Kljub temu pa je zelo uporabno orodje, ki prihrani precej časa v primerjavi z motiko in precej hrupa, plinov, tresljajev in nafte v primerjavi z motornim kultivatorjem. Z njim se na srednje zaraščeni njivi, da okopati vsaj 200m na uro, odvisno od tega kolikokrat se je treba ustaviti in ročno izpuliti rastline.
Sedaj pa malica in potem spet na njivo - nabirat zelišča za sušenje.
Zapis na dan, ko postavil to sem stran
Ura je 11.15. Ponoči so komarji me obletavali in nočne ptice grulile na drevesu pred oknom so mi, tako da spanec nič kaj krepčilen bil ni. A jutro s sabo prinese novo svežino in kmet vesel gre na dnino. Od jutra do sedaj sem bil kosil, sedaj pa povoj sem s prsta odvil, da lahko bom to priobčil.
Včeraj registriral sem spletno domeno in postavljati stran sem začel. Na strani www.zelisca-korina.com bom predstavil kaj, kje in zakaj Zeliščni park Kuzma sploh je in kaj lahko pri nas dobite, kupite, vidite, se naučite. Dela čaka me še precej preden stran bode vsaj za silo uporabna. Danes je kar primeren dan, da še kaj na strani postorim, saj vreme se kislo drži, malo rosi, zemlja suha še ni, pa še prst me boli (bil pred štirimi dnevi s koso urezal sem se).
Na tem spletnem dnevniku bom poskusil pisati o zeliščih, o delu mojem vsakdanjem, o naravi, o ljudeh in sploh o vsem kar življenje nastavi mi na pot.
Bodi to za prvič vse.